Zakaj vodim izobraževalne seminarje, delavnice in občasno predavam?
Ker cenim učenje in znanje. Ker rada delim, kar vem in razmišljam. Ker se je izkazalo, da to tudi kar dobro počnem. Ker mi udeleženci in slušatelji dajejo ogledalo, ki mi širi poglede. Predvsem pa zato, ker imam srečo, da se že vsaj 25 let učim od takih učiteljev, na take načine in o takih stvareh, ki so potrjeno dragoceni, vendar redki. Želim omogočati, da bi bilo razumevanje o vprašanjih, ki so pri vzgoji, v šolah, v odnosih in v družinah ključna, v naši družbi bolj prisotno. Način, kako se učimo, odloča o tem, česa se sploh naučimo. Določenih vpogledov brez “doživljajske, izkustvene” (kar pa pomeni osebne) vpetosti nikakor ne dobimo. Za osebno vpetost pa potrebujemo občutek varnosti z učiteljem in s součenci, soslušatelji. To so izhodišča mojih ponudb.
Skupina strokovne podpore
redna srečanja za vse, ki delate z otroki in mladimi ter potrebujete ali pogrešate več strokovnega spremljanja pri svojem delu
Vsebina: področja hiperaktivnosti, čustveno-vedenjskih težav, koncentracije, odnosa s starši, psihosomatike, duševnih težav, odnosov z učitelji in delovnim kolektivom ter tistega, kar vnašajo člani skupine.
Način dela: v temeljih bodo primeri in vprašanja iz prakse udeleženk skupine. Del srečanj pa bodo izobraževalni vložki: odlomki filmov, mini predavanja, priporočeno čtivo.
Zasedba: skupina bo štela od 5 do 10 članic in članov. Dobrodošli vsi zainteresirani, ki delate z mladimi kot svetovalni delavci, učitelji, prostovoljci, vzgojitelji v izobraževalnih ali vzgojnih organizacijah, izvajalci dodatne strokovne pomoči ipd.
Kraj srečanj: v Ljubljani.
Termin: od januarja do junija 2016 na 14 dni, po 120 minut.
Več informacij: o načinu dela, prijavi in ceni si lahko preberete v vabilu.
Za učiteljice in šolske svetovalke
Jezni, žalostni, otroški – obsežnejši izkustveni seminar za tiste, ki čutijo potrebo in voljo za poglabljanje znanja o čustvenih in vedenjskih težavah otrok ter odzivih nanje
Namen: poglabljanje teoretskega in z izkušnjami utemeljenega razumevanja duševnih stisk (čustveno-vedenjskih težav otrok in mladostnikov, razvoja duševnosti v otroštvu in družinski dinamiki) ter usposabljanje o načinih pomoči, ki so prilagojeni posamezniku in okoliščinam ter v okviru delovnega mesta šolske učiteljice oz. svetovalne službe.
Način učenja: zastavljen je za majhno skupino motiviranih članov/-ic, kar omogoča učenje v intenzivnejši meri in hkrati o določenih vsebinskih področjih, ki jih drugačen kontekst ne bi. Poudarek na izkustvenem učenju, prepletenem s teoretičnim in z vključevanjem aktualnih primerov in vprašanj iz delovnega okolja.
Vsebina: travmatiziranost, vzorci navezanosti, razvojne potrebe otroka in odraslega, izvori nemira in čustvenih stisk ter odzivanje nanje.
Obseg: 30-ur v šestih peturnih srečanjih, razporejenih na sobote s 14-dnevnimi razmiki (obdobje dveh mesecev in pol)
Mnenje: “… Zakaj je bil najboljši? Ker je bil celosten, sistematičen, globoko strokoven, osredotočen na udeležence in občasno izkustven v zelo majhni in varni skupini. Jasna nam je pojasnila mehanizme nastanka posameznih otrokovih težav in nas spretno vodila skozi najrazličnejše vidike pomoči v duševnem razvoju, s katero se ukvarjamo pri svojem poklicnem delu. …”
Naslednjič: spomladi 2016 v Celju in v Ljubljani.
Sklop izkustvenih delavnic
Namen: besedo delavnica uporabljam premišljeno in zame vselej pomeni doživljajsko in skupinsko učenje o dani temi. Zato se razlikuje od mojih predavanj in tudi od “delavnic”, ki jim nekateri tako rečejo, vendar niso namenjene učenju tu-in-zdaj. Toplo priporočam, da se glede vaših potreb slišimo po telefonu, saj tako pridemo bližje temu, kar bi bilo za vas (kot posameznico ali za vašo šolo) najbolje.
Vsebina: poleg tematik, naštetih spodaj, so lahko nameni delavnic tudi odnosi s sodelavci, v kolektivu ter aktualni primeri iz prakse udeležencev.
Zasedba: velikost skupine je lahko od 5 do 25 oseb. Pomembno je, da se za udeležbo vsakdo odloči prostovoljno (zgolj kdor želi in ga dovolj zanima) in da se lahko zaveže k prisotnosti na celotnem sklopu.
Obseg: tri srečanja po dve ali tri ure.
Termini: priporočam enotedenski razmik med srečanji.
Mnenje: “… Odziv je bil več kot odličen in vsi udeleženci smo odšli v učilnice (in domov k svojim otrokom) s povsem drugačnimi “očmi”. Zelo dragoceno. Velika večina je izrazila željo po nadaljevanju.”
Čustva v šoli – seminar za šolski kolektiv
Namen: učenje celotnega kolektiva o čustvenih in vedenjskih ozdivih otrok, staršev in učiteljev ter o tem, kakšen kolektiv so, kaj je v njem možno in kaj bi želeli. Ta seminar je izziv za vse udeležene, vendar tudi redka priložnost – če so mu vodstvo in razmere v šoli naklonjene.
Zasedba: šolski pedagoški kolektiv.
Obseg: 23 polnih ur (uvodno triurno srečanje in štiri daljša). Bistveno je, da vsi vključeni udeležijo vseh srečanj.
Način dela: preplet teoretskega razumevanja z izkustvenim učenjem. Posvetitev aktualnim primerom iz delovnega okolja udeležencev.
Vsebina: razvojne potrebe otroka in odraslega, izvori nemira in čustvenih stisk ter s tem povezano težavno vedenje in odnosi, travmatiziranost, razred in pedagoški kolektiv kot sistem, življenje skupin, uravnotežanje različnih pogledov in ciljev.
Mnenje: “Ves čas seminarja sem reflektirala vsebino na sebe, družino in kolektiv in o tem tudi veliko razmišljala. Eden tistih seminarjev, ki ne ponuja vsega na pladnju, ampak je potrebno nekoliko več razmišljati in delati tudi na sebi, kar mi je bilo všeč.”
Predavanje
Namen: odpiram poti k vidikom in razumevanju duševnih stisk, vedenja in odnosov, ki se mi zdijo po mojih opažanjih in poročanju drugih pri nas malo prisotni in upoštevani. Tudi predavanja zastavljam tako, da zaradi primerov in stika s skupino omogočam doživljanje v poslušalcih. Tako se lahko učijo iz povezovanja slišanega s svojimi izkušnjami.
Zasedba: predavanje lahko ponudite zaposlenim ali staršem učencev. Izobraževanje po tematiki in tudi obliki navadno prilagodim potrebam organizacije.
Vsebina: ponujam spodnje naslove.
Strah pred nasiljem
Materinimo in očetujmo!
Hiperaktivnost, kako te razumemo?
Drugačen pogled na “postavljanje mej”
Moški liki v vzgojnih okoljih
Travmatiziranost – bistvena neznanka
Vzgojni miti: kaj dobivamo in kaj dajemo naprej
Svet učiteljic in planet staršev
Kaos ali ustvarjalnost v razredu
Andantino – malo hitreje kot andante
Trajanje: ena, dve ali tri ure, po dogovoru. Triurno predavanje ima vmesni odmor in je po dosedanjih izkušnjah dovolj poživljajoče, da ga udeleženci doživijo kot primerno dolgega.
Termin: določimo po dogovoru.
Mnenja: “S profesionalnega stališča gledano, si predstavitev zelo dobro predstavila, s fotografijami. Preprosto, pa vendar zelo bistro, saj slike sprožijo asociacije in čustva, besede pa seveda ne. Zagotovo se nam bodo nekatere trajno vtisnile v spomin. Tako, na osebni ravni, pa preprosto uživam, ko te gledam in poslušam. Že tvoje roke veliko povedo, imaš igralski talent in žive oči. In iskren smeh, ki ga redko srečam.”
“Predavanje je obravnavalo zelo aktualno temo, ki se šele odpira v naši družbi. Takšna izobraževanja podirajo tabuje. Predavateljica je zelo izobražena, kar se je odrazilo v globoki argumentiranosti podanega in podprtostjo z znanstvenimi dognanji.”
“Nikakor pa ne gre zanemariti, da namen srečanja ni bilo golo predavanje in nizanje teorij, ampak priti v stik s tem, kar koncepti pomenijo za posameznika – in mislim, da je bil ta namen dosežen!”
“Vaše razmišljanje in delovanje mi je blizu, se z njim strinjam in sem ga tudi navdušeno predstavila vodstvu. Se jim je zdelo fajn, da bi k vam napotili straše problematičnih otrok, pa tudi, da bi prišli kdaj predavat na šolo. A najbrž jih bom mogla še kdaj spomnit na to, ker pozabljajo.”
Za glasbene pedagoge
V glasbene šole me je pripeljal niz okoliščin in iskreno zanimanje za pouk, ki je večinoma na štiri oči, z učiteljem-glasbenikom in v precepu med občutljivostjo za učenčev proces in pritiskom k njegovemu dovolj opaznemu napredku.
Doslej sem v petih glasbenih šolah in za Društvo klavirskih pedagogov vodila bodisi izkustveno izobraževanje bodisi predavanje. V nekaterih šolah je skupina udeležencev po uvodnem sklopu obiskovala še nadaljevalne stopnje.
Presečišče glasbene izurjenosti in znanja, s katerim pomagaš duševnemu oz. celostnemu razvoju posameznika, je glasbena terapija. Z veseljem sem prevzela predmet Razvojna psihologija za glasbene terapevtke v Inštitutu Knoll.
Predstavitev: Onkraj didaktike: Vedenje, čustva, misli in … odnos.
Obliki izobraževanja:
sklop triurnih delavnic za učitelje, ki želijo razširiti znanje ter načine komuniciranja z učenci ali
predavanje za kolektiv ali zainteresirane.
Za pojasnila in dogovore sem na voljo po telefonu (031 652 512 )ali e-pošti.
Mnenje: “Način dela predavateljice je vsekakor drugačen, kakor smo v splošnem vajeni, v času, ko bi želeli v čim krajšem obdobju sprejeti čim več informacij. Včasih se moramo enostavno spomniti, da smo socialna bitja in da komuniciramo tudi neverbalno.”
Za starše in javnost
Srečanja s starši in/ali vsemi, ki jih napovedana tema zanima, sem imela doslej v osnovnih šolah, knjigarni Konzorcij in knjižnici Grosuplje. Prostori, ki omogočajo, da se srečamo ljudje različnih izkušenj in potreb, pa vendar plujemo skozi dialog o precej osebnih in ključnih vprašanjih naših življenj, so dragoceni.
Primeri:
Travmatiziranost –predavanje za rejnike, socialne delavke, svetovalce, vzgojitelje in učitelje
Raziskovalci so dognali, da izkušnje travmatiziranosti pri otrocih vplivajo zlasti na njihovo sposobnost pozornosti, reguliranje čustev in navezovanje odnosov. Če to prevedemo v jezik simptomov, se ujame z naslednjim spiskom težav: motnje koncentracije, čustveni izbruhi, agresivnost, nevarno vedenje do drugih in do sebe ter osamljenost. Obstajajo globoki razlogi, da v šolah, na strokovnih sestankih in v medijih o travmatiziranosti govorimo manj kot na primer o “motnjah vedenja”. Pomoč v tem primeru zahteva ne le znanje, temveč tudi sposobnost soočanja z ranami in samim sabo. Za to pa tako starši kot vzgojitelji in strokovni delavci neizbežno potrebujemo podporo okolice, varne okoliščine in dovoljenje, da ne hitimo.
Kaj se z mojim otrokom dogaja v skupinah – predavanje za starše
Kako skupina vpliva na vedenje otroka in spodbuja njegov razvoj? Zakaj je otrok v skupinah drugačen kot doma? Kakšno vlogo prevzema med vrstniki? Kako doživlja vodjo? Je v družbi podobna meni? Se od drugih uči lumparij? Jo kdo opazi? Izziva ali je izzvan?
Otroci nas vzgajajo – predavanje in pogovor za širšo javnost
Če bi bil odgovor na vprašanja o vzgoji, čustvenih stiskah otrok in vzgojiteljev, zarisovanju mej in zmožnosti sočutja, ujemljiv in en sam – za naprej in nazaj, za nas, vas in zanje – bi knjigarniške police pod napisom “starši, vzgoja, šola” ne bile tako dolge in polne knjig. Predstavim svoje razumevanje in izkušnje o teh vprašanjih skozi oči otroka, srce starša in kožo učitelja. Moj uvod odpira prostor za pogovor.
Mnenja udeležencev
Mnenja o predavanjih
“Zelo dobro predavanje. Moč informacije ni bila le v besedi, ampak tudi v energiji predavanja, ob katerem so se odpirala naša čustva in katero je pustilo vedenje, da je to resnično pomembno področje, ki potrebuje več pozornosti in razlage, raziskovanja in učenja (tako za nas same, kot v odnosu do otroka). Hvala vam za to izkušnjo in vaše znanje.” Vesna Mojsilović, rejnica
“Hvala vam, ga. Jasna, za čudovito predavanje, ki mi je odprlo pogled na mene kot osebo-žensko, mamo, rejnico in ne nazadnje vzgojiteljico, kjer se vsakodnevno srečujemo s takšnimi in in drugačnimi travmami pri otrocih. Veliko stvari sem odnesla …” Bojana Novak Borc, vzgojiteljica
“Navdušil me je vaš umirjen način predavanja, a hkrati zelo strokoven. Z užitkom sem vas poslušala.” Alenka Fajfar Gnezda, šolska svetovalna delavka
Mnenja o delavnicah
“Delavnici sta takoj in učinkovito pripomogli k mojemu večjemu samozavedanju in samoopazovanju pri svojemu pouku in delu z učenci, kar se je pokazalo skozi boljši odnos z učencem in kvalitetnejšim podajanjem snovi.” učiteljica v glasbeni šoli
“Zelo pomembno se mi je zdelo tudi povezovanje med učitelji, delavnica je bila spodbuda za odpiranje koristnih razgovorov med nami, spoznavanje kolegov na nov način.”
“Podajanje snovi mi je bilo zanimivo, inovativno, drugačno. Zelo všeč mi je bila skupinska dinamika, ki jo je ustvarila.”
Mnenja o seminarju Jezni, žalostni, otroški
“Lahko rečem, da je bil to do sedaj najboljši seminar, kar sem se jih udeležila in ni jih bilo malo, saj sem že dvajset let svetovalna delavka v osnovni šoli s prilagojenim programom. Zakaj je bil najboljši? Ker je bil celosten, sistematičen, globoko strokoven, osredotočen na udeležence in občasno izkustven v zelo majhni in varni skupini. Jasna nam je pojasnila mehanizme nastanka posameznih otrokovih težav in nas spretno vodila skozi najrazličnejše vidike pomoči v duševnem razvoju, s katero se ukvarjamo pri svojem poklicnem delu. … Skratka, nekaj nepogrešljivega za vsako svetovalno delavko. Zelo priporočam.” Milena Četina, psihologinja iz CVIU Velenje
“To je bil eden izmed seminarjev, ki so po mojem mnenju zelo redki ali pa jih sploh ni. Odnos s samim seboj, lastno zavedanje ob tem kaj počneš, kako živiš in posledično deluješ na zasebne in službenem področju, pogosto izveni med nami vsemi. In pri tem seminarju smo se dotikali tem in bili iskreni in zaupni na večih ravneh. … Glede na odzive vseh udeleženk, vam lahko zagotavljam, da je bilo fajn. Da se nam je časovno in hvala vam denarno splačalo. Želela bi si, da bi si še kdo okrog nas odprl tretje oko in bil čuječ do otrok in do ljudi okrog sebe in ne da samo blefiria in igra popolno osebo. Vsi delamo napake, otroci, mi,…vsi….le kako se znamo odzivati in reagirati…to pogosto manjka. Da o kritiziranju niti ne govorim.” Sandra Z. Sitar, vzgojiteljica v OŠ Glazija, v pismu ravnateljici šole
“Jasno ste nam pokazali, da se v primeru težave pri otroku vsi strokovni delavci bolj ukvarjamo sami s sabo ter svojimi pričakovanji, gašenjem simptomov “neprimernega” vedenja…otrok, ki dejansko potrebuje pomoč pa ostaja osamljen s svojimi stiskami. Ponižno in spoštljivo vstopanje v odnos z otrokom, občutek varnosti…..te besede bi moral slišati vsak pedagog vsak teden znova in znova. Opažam, da sem tekom seminarja še bolj zavestno gradila takšen odnos s svojimi učenci – rezultat so zadovoljni učenci in zadovoljna učiteljica.” Matejka Boben, učiteljica v OŠ Glazija